http://www.rtvs
Hec je v tem, da Primorci (pa tudi drugi) res "padejo dol", ko kdo v javnosti govori, poje ali kaj drugega v primorskem narečju (da ne omenjamo strašno popularnih zlorab w-ja). Zanje je to zadosti. Ni važna kvaliteta glasbe, niti besedila. Iztoka Mlakarja na tem mestu izvzemam, ker je bil začetnik. Očitno je težko dosegljiv vzor. No, večinoma je to to, poudarjanje vsem ljubega narečja z malo parodije. Ravno o parodičnosti pa se v svoji recenziji spašuje Matjaž Ambrožič. In to isto vprašanje me je potiho mučilo, ko se večina okrog mene navdušuje nad Smaal Tokkom.
Zakaj mi ni všeč Smaal Tokk?
Ker mi niso všeč tisti, ki bi radi peli, pa ne znajo zadosti dobro in se potem delajo, da nalašč fušajo. In mislijo, da so zato kul. In, hej, saj s pametjo je isto. Če bi bil rad pameten in se zavedaš, da nisi zadosti, se delaš, da si neumen. In si zato kul. Ker misliš, da bodo ljudje prepoznali tvoj smisel za humor, norčevanje iz samega sebe in zato mislili, da si pameten.
Kljub temu, da se trudijo, da njihov humor ne bi bil "na prvo žogo", gredo le okrog druge žoge nazaj k prvi in nam jo pokažejo z druge strani ...
Sicer pa - kako že gre tista o pameti - da je najboljše razporejena med ljudmi, ker vsi mislimo, da je imamo zadosti, predvsem pa več od drugih? Lahko da se z Ambrožičem tudi motiva ...
