Nevemkakšen pregovor pravi, da morata biti dobra žena in polenta malo prismojeni.
Malo sem pobrskala po spletu in tovrstnega pregovora ne najdem, zato si mislim, da si ga je izmislil moj mož v lastno tolažbo.
Kako smo lahko prismojene?
Si nalakiramo nohte vsakega z drugo barvo, samo zato, ker se tako počutimo.
Pustimo otrokom, da se oblačijo v naša oblačila.
V omako vržemo nekonvencionalno začimbo (puran s cimetom?).
Z otroki zidamo stolp iz lego kock.
Gremo bose skakat po lužah v poletnem dežju.
Ob ometanju pajčevin pajke zbiramo v lonček in jih nosimo ven.
Čez noč se domislimo in izvedemo koledovanje starejšim v vasi.
Kako še?
Ni komentarjev:
Objavite komentar